Slovenija se v zadnjih letih sooča z izzivi podnebnih sprememb in potrebo po prilagoditvi okoljske zakonodaje evropskim direktivam. Nedavne zakonodajne spremembe na področju varstva okolja predstavljajo pomemben premik v nacionalni okoljski politiki, ki bo imel dolgoročne posledice za trajnostni razvoj države.
Marca 2022 je Državni zbor sprejel novi Zakon o varstvu okolja (ZVO-2), ki ga je takratni minister Andrej Vizjak označil za "okoljsko ustavo" Slovenije. Ta zakon predstavlja najpomembnejšo zakonodajno spremembo na področju varstva okolja v zadnjem desetletju. Zakon zajema vse dele okolja - zrak, vodo, ohranjanje narave in podnebne spremembe ter uvaja nove instrumente za varovanje okolja, kot so načrtovanje, presoja vplivov na okolje, dovoljevanja in finančni instrumenti. Pomembno je, da se z novo zakonodajo v slovenski pravni red prenašajo evropske direktive, vključno z načeli krožnega gospodarstva, načelom "onesnaževalec plača" in proizvajačevo razširjeno odgovornostjo na področju proizvodov in odpadkov.
Nova zakonodaja prinaša tudi ureditev ukrepanja v primeru čezmerne obremenitve okolja zaradi odstopa od pravil ravnanja, kar predstavlja pomemben korak v smeri boljšega nadzora nad okoljskimi kršitvami. Zakon določa strožje kazni za kršitelje in uvaja nove mehanizme za preprečevanje okoljskih škod. Posebej pomembna je uvedba načela previdnosti, ki zahteva od povzročiteljev obremenitev, da dokažejo neškodljivost svojih dejavnosti, preden jih začnejo izvajati.
Aprila 2024 je bila sprejeta novela energetskega zakona, ki omejuje namestitev plinskih kotlov v novih stavbah. Ta sprememba predstavlja pomemben korak v smeri dekarbonizacije stavb in zmanjševanja odvisnosti od fosilnih goriv. Zakon spodbuja uporabo obnovljivih virov energije in energetsko učinkovitost stavb, kar je ključno za doseganje podnebnih ciljev Slovenije do leta 2030. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da bi bilo potrebno sprejeti še ambicioznejše ukrepe za pospešitev prehoda na obnovljive vire energije.
Nova zakonodaja na energetskem področju predvideva tudi dodatne spodbude za namestitev sončnih elektrarn in drugih obnovljivih virov energije. Poenostavljen je postopek pridobivanja dovoljenj za manjše obnovljive energetske objekte, kar naj bi spodbudilo investicije v zeleno energijo. Kljub tem pozitivnim korakom pa Slovenija še vedno zaostaja za evropskim povprečjem pri deležu obnovljivih virov v končni porabi energije.
Ena od ključnih novosti v pripravi je uvedba kavcijskega sistema za plastične steklenice in pločevinke, ki naj bi začel delovati najpozneje oktobra 2026. Ta sistem predstavlja pomemben korak k uresničitvi ciljev EU direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje. EU je postavila cilj 90-odstotnega zbiranja plastenk za namen recikliranja do leta 2029, kar predstavlja velik izziv za Slovenijo. Kavcijski sistem bo moral zagotoviti visokokakovostno recikliranje in doseganje predpisanih deležev vsebnosti reciklirane plastike v novih plastenkah - vsaj 25 % leta 2025 in 30 % leta 2030.
Okoljske organizacije, vključno z naravenedamo.si, so aktivno sodelovale pri pripravi pripomb k predlogu novega zakona o varstvu okolja in opozorile na pomembnost učinkovite implementacije kavcijskega sistema. Slovenija mora zagotoviti, da bodo vloge proizvajalcev in distributerjev jasno opredeljene ter da bo sistem dejansko prispeval k zmanjšanju odpadkov v naravi. Ključno bo tudi zagotoviti ustrezno infrastrukturo za vračanje embalaže in učinkovit odvoz zbranega materiala.
Uspešna implementacija novih okoljskih zakonov se sooča z več izzivi. Prvi je zagotovitev ustreznih finančnih sredstev za izvajanje novih ukrepov, drugi je koordinacija med različnimi ravnmi oblasti, tretji pa je ozaveščanje javnosti o pomenu novih okoljskih ukrepov. Posebej pomembno bo zagotoviti učinkovit nadzor nad izvajanjem zakonodaje.
Slovenija je decembra 2024 predložila posodobljen Nacionalni energetsko-podnebni načrt (NEPN), ki postavlja ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 36 % do leta 2030 v primerjavi z letom 2005. Ta načrt predstavlja ključni dokument za doseganje podnebnih ciljev in energetske tranzicije. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da trenutni ukrepi morda ne bodo zadostni za doseganje zastavljenih ciljev, saj Slovenija še vedno zaostaja pri implementaciji nekaterih ključnih politik.
Posebej problematična je počasnost pri postopnem opuščanju premoga, saj je zaprtje Termoelektrarne Šoštanj predvideno šele za leto 2033. To predstavlja eno tretjino slovenske proizvodnje električne energije, zato bo potreben celovit načrt nadomestitve s čistejšimi viri energije. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo zaradi finančnih težav elektrarna zaprla prej, vendar bo to zahtevalo dodatne naložbe v obnovljive vire energije in energetsko infrastrukturo.
Ključni podatki: Slovenija predstavlja 0,5 % vseh emisij EU, vendar so se njene neto emisije med letoma 2005 in 2023 povečale za 8,0 % v primerjavi z EU povprečjem znižanja za 30,5 %.
Slovenija mora zaradi članstva v EU prenesti v nacionalno zakonodajo številne evropske direktive na področju varstva okolja. To vključuje Direktivo o obnovitvi narave, ki zahteva obnovitev vsaj 20 % kopenskih in morskih območij EU do leta 2030 ter vseh ekosistemov, ki potrebujejo obnovo, do leta 2050. Ministrstvo za okolje in podnebje je že začelo pripravljati Nacionalni načrt obnove narave, ki bo ključni dokument za implementacijo te direktive.
Pomembna je tudi implementacija EU sistema trgovanja z emisijami (ETS), ki pokriva večje industrijske objekte v Sloveniji. Agencija RS za okolje vodi register emisijskih kuponov in zagotavlja spremljanje trgovanja z emisijskimi dovoljenji. Cene emisijskih kuponov se vsako leto objavijo in predstavljajo pomemben finančni instrument za spodbujanje zmanjševanja emisij. Kljub temu pa strokovnjaki opozarjajo, da so subvencije za fosilna goriva v Sloveniji še vedno višje od subvencij za obnovljive vire energije.
Slovenija se še vedno spopada z izzivi slabe kakovosti zraka, kar je bilo izpostavljeno tudi v poročilu ZN poročevalca za človekove pravice in okolje. Posebej problematične so onesnaženostne vroče točke, kot je območje cementarne Salonit Anhovo v dolini Soče, kjer so bili prebivalci desetletja izpostavljeni azbestnim vlaknom, zdaj pa jih ogroža onesnažen zrak. Vlada mora dati prednost ukrepom za izboljšanje kakovosti zraka in zavrniti vse dejavnosti, ki bi povečale onesnaženost.
Nova zakonodaja predvideva strožje ukrepe za nadzor kakovosti zraka in obvezno poročanje o emisijah onesnaževalnih snovi. Uvedeni so tudi novi standardi za industrijske objekte in zahteve po uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij za zmanjšanje emisij. Posebna pozornost je namenjena varstvu ranljivih skupin, vključno z otroki, starejšimi in osebami z obstoječimi dihalnimi ali srčno-žilnimi boleznimi.
Slovenija je bila pionirka pri priznavanju pravice do zdravega okolja, ki je bila zapisana v Ustavo že leta 1974. Nova zakonodaja krepi to pravico z zagotavljanjem boljšega dostopa do okoljskih informacij in večjega sodelovanja javnosti pri sprejemanju okoljskih odločitev. Okoljski podatki so javni, vsakdo pa ima pravico dostopa do njih v skladu z zakonom. Javnost ima tudi pravico sodelovati v postopkih sprejemanja politik, strategij, programov in načrtov, ki se nanašajo na varstvo okolja.
Pomembno vlogo pri implementaciji novih okoljskih zakonov igrajo nevladne organizacije, ki aktivno sodelujejo pri pripravi pripomb in predlogov za izboljšanje zakonodaje. Njihova vloga je še posebej pomembna pri zagotavljanju transparentnosti postopkov in nadzoru nad izvajanjem okoljskih predpisov. Nova zakonodaja predvideva tudi možnost uveljavljanja kolektivnih tožb v primeru kršitev okoljske zakonodaje.
Nova okoljska zakonodaja uvaja različne finančne instrumente za spodbujanje okolju prijaznih dejavnosti. To vključuje okoljske dajatve, subvencije za obnovljive vire energije, davčne olajšave za zelene naložbe in podporo za projekte krožnega gospodarstva. Ustanovljen je bil tudi Sklad za podnebne spremembe, ki financira projekte za blažitev in prilagajanje podnebnim spremembam.
Posebna pozornost je namenjena podpori malim in srednjim podjetjem pri prehodu na bolj trajnostne načine poslovanja. Predvidene so tudi spodbude za potrošnike, ki se odločijo za nakup okolju prijaznih proizvodov ali storitev. Finančni instrumenti so zasnovani tako, da spodbujajo inovacije in naložbe v zelene tehnologije, hkrati pa obremenjujejo dejavnosti, ki škodijo okolju.
Nedavne zakonodajne spremembe na področju varstva okolja v Sloveniji predstavljajo pomemben korak k bolj trajnostnemu razvoju države. Zakon o varstvu okolja (ZVO-2), energetski zakon in priprava kavcijskega sistema so ključni elementi nove okoljske politike. Vendar pa bo uspeh teh ukrepov odvisen od učinkovite implementacije, zadostnega financiranja in sodelovanja vseh deležnikov.
Slovenija mora v prihodnjih letih pospešiti prehod na obnovljive vire energije, izboljšati kakovost zraka, zagotoviti učinkovito upravljanje odpadkov in se pripraviti na posledice podnebnih sprememb. Ključno bo tudi nadaljevanje dialoga z javnostjo in civilno družbo ter zagotavljanje transparentnosti pri sprejemanju okoljskih odločitev. Le z celovitim pristopom bo mogoče doseči zastavljene podnebne cilje in zagotoviti kakovostno okolje za prihodnje generacije.
Zato vas pozivamo: zavrnite sporna določila tretjega proti-koronskega paketa.
Spletno mesto z 💖 postavil Danes je nov dan.